V 70. letih prejšnjega stoletja je Volvov ugled na področju varnosti dosegel nove višave z uvedbo modela 240. Naslednik serije 140 je debitiral leta 1974 z značilno oglato obliko, ki ni bila le stroškovno učinkovita za proizvodnjo, temveč je tudi izboljšala varnost. Na voljo je bil vse do leta 1993, v tem času pa so imeli kupci na izbiro različice z 2 vrati (242), 4 vrati (244) in karavan (245), prav tako pa so bili na voljo različni motorji.
Zanimivosti
V 60. in 70. letih je število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah doseglo največjo vrednost v celotni zgodovini avtomobilizma, zato je bilo jasno, da so potrebne spremembe na področju varnosti. Pri Volvu so verjeli, da bodo ljudje z veseljem kupili avtomobil, ki postavlja varnost na prvo mesto, zato so razvili številne prototipe za preizkušanje novih varnostnih funkcij. Eden izmed njih je bil VESC (Volvo Experimental Safety Car), ki je bil predstavljen leta 1972. Zasnovan je bil tako, da bi zdržal čelno trčenje pri hitrosti 80 km/h (50 mph), ob trku pa je motor zdrsnil pod potniški prostor, kar je danes sicer standard.
Nekatere izboljšave:
- ABS
- Opozorilni signal pri vzvratni vožnji
- Sprednje in zadnje zračne blazine
- Samodejni izklop goriva ob nesreči
- Zgodnja različica vzvratne kamere
Velik del prototipa VESC je močno vplival na prihajajočo serijo 200.
- Povezava do članka o VESC
- Volvo 240 je hitro postavil nove varnostne standarde v avtomobilski industriji. Ker je bil razvit z izjemno strogimi varnostnimi zahtevami, je leta 1976 Ameriška agencija za varnost v prometu (NHTSA) izbrala model Volvo 244 kot merilo za prihodnje delo na področju varnosti.
Mnogi vozniki so bili prepričani, da prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi, ne bi preživeli, če bi vozili kakšen drug avtomobil. Zato je Volvo leta 1990 ustvaril klub »Volvo mi je rešil življenje« (Volvo Saved My Life Club), kjer so ljudje lahko delili svoje izkušnje.
Poleg varnosti je model 240 vodil tudi na področju okoljske odgovornosti. Bil je prvi avtomobil z vgrajenim katalizatorjem in sistemom Lambda Sond, predstavljenim leta 1976, ki je optimiziral izgorevanje goriva, zmanjšal emisije in mu leta 1978 prinesel naziv najčistejšega avtomobila v ZDA.
- Kljub temu, da je bil v proizvodnji skoraj 20 let (1974–1993), v tem času ni doživel nobene popolne generacijske prenove, kar je izjemno redko v avtomobilski industriji. Za primerjavo: Honda Civic je v podobnem obdobju (1972–1991) prešla skozi štiri generacije, medtem ko je Ford Mustang med letoma 1979 in 2005 doživel tri generacije. Serija 200 je celo preživela svojega naslednika, prav tako zelo uspešno serijo 700, ki je bila predstavljena leta 1982 in ukinjena leta 1992.
To, da je Volvo 240 ostal tehnološko in komercialno relevanten skoraj dve desetletji, govori o njegovi kakovosti, varnosti in brezčasni zasnovi. V svojem 19-letnem obdobju proizvodnje je Volvo nenehno izboljševal model 240, da bi se prilagodil spreminjajočim se potrebam kupcev in hitremu tehnološkemu napredku. Čeprav je v toliko letih imel samo eno generacijo, pa je bil na voljo v mnogih različicah in z različnimi nivoji opreme. To je omogočilo, da je zadovoljil širok spekter potreb potrošnikov.
- Primer številčenja serije 200:
- Na voljo je bila celo različica limuzine – Volvo 264 TE (1976).
- Leta 1981 je bil model 240 predstavljen z novim turbomotorjem. Dokazal je, da Volvo ni sposoben le izdelovati varnih in trajnih avtomobilov, temveč tudi hitre in zabavne za vožnjo. Turbomotor je proizvedel 155 konjskih moči, kar je pomenilo, da je 240 Turbo pospešil do 100 km/h v 9 sekundah in dosegel najvišjo hitrost 195 km/h. Različica Turbo Estate je bila za kratek čas najhitrejši karavan na svetu.
Leta 1982 je bilo predstavljeno novo dirkalno tekmovanje Skupine A, katerega predpisi so bili popolnoma primerni za novo Turbo različico. Tej so za tekmovanja dodali dodatne izboljšave in s tem ustvarili Volvo 240 Turbo Evolution, ki je proizvedel približno 300 konjskih moči in dosegel najvišjo hitrost okoli 260 km/h (160 mph). Eden izmed kriterijev za sodelovanje v tekmovanju je bil tudi ta, da mora podjetje proizvesti vsaj 500 Evolution vozil.
V Ameriko, kjer naj bi bili ti avtomobili pregledani in odobreni, so poslali običajne modele 240 Turbo in jim tam dodali izboljšave. Ko so bila vozila pregledana in odobrena s strani FIA (Mednarodna avtomobilistična zveza), so preprosto odstranili izboljšave, razen nadgrajenega hladilnika, ter ta vozila prodali po ZDA kot model 240 Turbo Intercooler. Zaradi tega je nastalo nekaj sporov, vendar so pri Volvu zgolj izkoristili takratno pravno luknjo v predpisih FIA, ki ni zahtevala, da bi bila Evolution vozila prodana javnosti, temveč zgolj zgrajena in pregledana, preden so jim dodelili status homologacije.
Leto 1985 je bilo zlato leto za Volvo v motošportu. Tako imenovani “The Flying Brick” (Leteči zidak) je osvojil Evropsko prvenstvo v turnih avtomobilih (ETC) in njegov nemški ekvivalent (DTM).
Volvo je s serijo 200 dokazal, da mora biti v prometu varnost vedno na prvem mestu. Številne varnostne izboljšave in kakovost teh avtomobilov so poskrbele za to, da je bilo v 19 letih prodanih več kot 2,8 milijona teh vozil. Poleg tega, da je bil eden najvarnejših avtomobilov svojega časa, je bila karavan različica izjemno praktična, turbo različica pa zelo uspešna v motošportu. Vsekakor gre za enega izmed najbolj ikoničnih Volvo modelov.
